nazajNeopisljivo doživetje

Na slovenski obali smo se zgodaj spomladi dobili na kavi v prijetni kavarnici in klepetali in klepetali. Z navdušenimi Primorci se težko razideš. Energijo, ki jo izžarevata Debora in Tadej je začutiti na kilometre daleč. Vajena sta morja, svežega zraka in odprtega pogleda na sončni zahod. Odprta sta tudi v pogovoru. Zdi se, kot bi se že dolgo poznali ...

Hotela sta na Maldive, pristala pa na Mavriciusu. ''In še sreča, da ni bilo drugače,'' pravi Debora. ''Mavricius je nekaj, kar ... Ma sem dosti prepotovala, a tako prijaznih ljudi, takšne iskrenosti in srčnosti nisem doživela nikjer.''

''Jaz potrebujem morje, da lahko diham. Zato sva hotela nekam na morje. Ampak da je morje lahko tako drugačno, to, ... to preprosto moraš doživeti, da bi razumel,'' se spominja Tadej.

''Poročila sva se v kraju najinih staršev nekaj mesecev pred potovanjem. Hotela sva domačo poroko, sproščenost, dobro hrano in zabavo za vse. Hotela pa sva tudi najboljše vreme na poročnem potovanju. Zato sva sklenila malce počakati in se na potovanje odpravila oktobra. Sicer pa ... Po moje je na Mauriciusu noro lepo ob vseh letnih časih,'' zaključi Debora.

''Imperial Travel je bil ves čas potovanja nekako nevsiljivo prisoten. Res,'' odgovori Debora na vprašanje, kakšno je njeno mnenje o agenciji Imperial Travel. Tadej nadaljuje: ''Joj, kako mi je bilo nerodno ob tistem presenečenju, pa ne povem kje, ker potem za druge ne bo presenečenje, saj nisem mogel verjeti, da je to za naju,'' še danes malce zardi Tadej. ''Stvar je v tem, da se ti kar naprej dogajajo stvari, ki jih ne pričakuješ. V pozitivnem smislu, seveda. Kar naprej neka presenečenja, ki si kar sledijo drugo za drugim. In ko ugotoviš, da so namenjena tebi, se ti res izriše nasmeh na obrazu,'' hiti pripovedovati Debora in nadaljuje, ''res si zadovoljen, ko vidiš, koliko in kakšno pozornost ti agencija ponuja.''

Debora: ''Super je to, da so naju na agenciji vprašali, kaj nama je všeč. Kaj rada počneva, kakšna tipa sva. In v skladu s tem so nama tudi izdelali ves program. Posebno za naju. Že izbira hotela je tista, ki daje velik pomen celotnemu potovanju. Tako so nama svetovali hotele in to je bil res zadetek v polno.'' ''Sva bolj športna tipa, rada se gibava, hodiva naokrog,'' dodaja Tadej. ''On se je potapljal, jaz se nisem, sva pa šla raziskovat okolico sosednjih otočkov. S čolnom.'' ''Povej, kaj sva videla,'' se ji nasmehne Tadej. ''U, saj res, kita. Ma kako je to gromozanska žival.''

Debora: ''Kaj mi je bilo najbolj všeč? Težko je izbrati le nekaj. Zagotovo zelenje, ker je to tako zelen otok, da ... Ne vem, kako je to sploh mogoče. To je čisto nekaj drugega kot kjerkoli drugje. Zanimivo se mi je zdelo tudi to, da – na potovanjih sem dodobra spoznala revščino in grozne posledice, ki jih ta prinese – na Mavricusu ljudje niso bogati, domačini so skromni, njihovo življenje je skromno. Vendar oni so neizmerno srečni. Nasmejani, veseli, prijazni, uslužni, iskreni, srčni ... Kaj še naj rečem? Izjemni so.''

Oba: ''In da ne pozabimo hrane... Zredila sva se kot ... '' Tadej: ''Če pa je tako dobro. Fenomenalno. Meni je hrana pomembna, rad dobro jem, rad uživam v hrani in to mora biti tako, kot je treba. To sem hotel na poroki in na poročnem potovanju.''

Debora: ''Še eno lahko rečeva o prijaznosti. Tadej si je želel poskusiti igranje golfa in sva šla na igrišče, da vprašava kako in kaj.'' ''In so mi ponudili učitelja ter eno uro igranja, pa je bila cena malo prehuda. In mi pravi fant, ki vozi tisti avtomobilček: Come on, I'll show you. Sem potolkel kakšnih 50 žogic. Kar tako. Zastonj. Seveda najprej še žogice nisem zadel. Ko pa sem jo, pa... Filmsko sem zadel nekoga v glavo.'' Smejimo se, Debora pa že pogleduje na uro. Časa imamo še 15 minut, potem mora v službo, do pogovora o Dubaju pa še prišli nismo.

''No, Dubaj je pač druga zgodba. Nikakor ne moreš primerjati Dubaja in Mavriciusa. Drug svet, druge zgodbe,'' pravita oba. ''Izjemne stavbe, nore ideje, nakupovanje, sigurno za videti,'' pravi Tadej in Debora dodaja: ''Nepozabno je doživetje puščave. Ko smo šli s kamelami po puščavi je bila noč. Ni mi jasno, kako je naš vodič sploh vedel kje smo. Ti srce začne kar hitreje biti, ko prisluhneš nočni puščavski tišini.'' ''In lep je prizor, ko v mraku v daljavi na sipini vidiš osamljenega beduina s kamelo,'' zaključi Tadej. ''Zvečer so nama prinesli vodno pipo, lahko si izbereš kateri okus želiš ... Ma Dubaj je res tisto – klasika in modernost naenkrat. Zanimivi so tudi trgovci z zlatom, pa hotel v obliki jadra,'' našteva Debora. ''In seveda spet dobra hrana ...,'' se nasmiha Tadej. Debora: ''V Dubaju lahko počneš ogromno stvari.'' Tadej: ''Tudi smučaš v pokriti dvorani, recimo. Pa zabaviščni parki, restavracije, plaže, koktejli ...'' Debora: ''Kdor rad kupuje pa bo v Dubaju najsrečnejši. Ni, da ni.''

Čas je bil, da zaprosimo za račun in se poslovimo. Spet nova zgodba več, ki govori v prid sanjskim potovanjem. Ob spominih nihče ne omenja denarja, čeprav je dejstvo, da ni poceni. Tovrstna doživetja so namreč neprecenljiva. In večna.

Debora: ''Takšno poročno potovanje priporočam vsakomur, res. Agencija Imperial Travel poskrbi za vse. Sploh ne moreš verjeti, za kaj vse znajo poskbeti. Zato lahko rečem le: prepričajte se sami.'' Tadej: '' Super je bilo. Res.''