nazajDosegla sva cilj
Ideja je prišla spontano
Vedela sta, da bo poročno potovanje nekaj posebnega. In za takšno potovanje sta bila pripravljena seči v žep med prihranke, saj nista nobena bogatuna in to je bil zanju kar konkreten strošek, kot pravita. Potovanje je investicija v čudovite spomine. Do odločitve o poroki na Mavriciusu je prišlo povsem spontano. Strinjala sta se v eni sekundi. Med listanjem revije Moja poroka sta naletela na zgodbo o mladoporočencih. “O, poglej, na Mavriciusu se lahko tudi poročiš,” je bila navdušena Helena. Tomaž je dodal nekaj takega kot: “A res?” In tako sta se dogovorila.
8 + 5 +2 = zdaj
Nenavaden fizikalni izračun, ki ima za mersko enoto – leto. Poznata se osem let, pet let sta že sodelavca, dve leti sta skupaj in zdaj sta poročena. Tomaž po svojo ženo ni hodil daleč. Njuni hiši sta le 2 kilometra narazen. Sicer – kot je to običajno za našo deželo – sta to različni vasi, a vse skupaj je seveda soseska.
Zgodba o hotelu
Helena pripoveduje, kako je po odločitvi, da se poročita na Mavriciusu, vse naštudirala. Izbrala je hotel Belle Mare Plage. Prav videla se je že v njemu, pravi. A ko prideta tja … Malo, da se ni razjokala. Na letališču je že s pogledom iskala kje morata nadaljevati pot proti hotelu. Kje je kakšen taksi, da ju pelje tja … Ko Tomaž reče, da bo že on vse uredil. Potem se peljeta… In ne gresta proti izbranemu hotelu. Kako da ne, čudi Heleno. Zakaj ne v “njen” hotel? Njun prevoz se ustavi pred hotelom Le Prince Maurice. Kajti to je bila mala zarota, ki sta jo izvedla Imperial Travel in Tomaž. Presenečenje za Heleno! Še boljši hotel … A kot skupaj ugotovimo, se človek na boljše kar hitro privadi.
“Osebje hotela je tako prijazno, da ti je včasih kar malce nerodno. Na primer, ko sva hodila po potki tam okrog hotela, nama je v avtomobilu Kremenčkovih (kot Helena simpatično imenuje male, električne “golf” avtomobilčke) prišel nasproti nekdo od hotelskega osebja. No in s poti se je umaknil on z avtomobilčkom, ne midva … To je povsem normalno,” še vedno neverjemljivo odkimava Helena. Nadaljuje: “Pa zjutraj, ko vstaneš in pogledaš skozi okno, je tako nenavaden prizor. In potem greš na zajtrk mimo bazena, kjer se lesketa sonce, ptički pojejo, v zraku je tisti čudoviti vonj, prijetna aroma… Mmmm, “ je zgovorna. “Vse je tam. Ničesar ne potrebuješ s sabo. Dobesedno. Par kratkih majčk in hlač. To je vse.” zaključi Tomaž.
Poročni obred in domači priči
Pravi Slovenec, pa naj gre na konec sveta, mora v prtljago zapakirati steklenico borovničevca. Borovničk, po domače. Helena in Tomaž sta jih imela. In kako jih je prijalo srkniti pred poročnim obredom. A lepo po vrsti …
Do poročnega obreda je bila še kakšna ura, ko sta se vračala z masaže, ki jima jo je poklonil hotel. Sproščena in v pričakovanju sta se srečala s pričama. Ja, tudi zgodba s pričami je nekaj posebnega in lepega. Priči sta imela s sabo! Tomaževa sestra Barbara in njena prijateljica sta prišli na Mavricius, da potrdita Tomaževo in Helenino ljubezen. Romantično, ni kaj. Onidve sta po otoku pohajkovali po svoje in bivali sta na drugem koncu, srečali so se le za poroko.
Koordinator poroke je prišel po Heleno v sobo, Tomaž pa je že čakal tam, na mestu, ki sta ga izbrala par dni prej. Hodila sta po plaži sem in tja in iskala popolno palmo. Smejimo se, ker pač tega za svojo poroko človek običajno ne počne. Si predstavljate, da na peščeni plaži izbirate svojo poročno dvorano? Perfektno, sanjsko, neponovljivo!
Roke so se tresle obema. V belih oblekah, bosa in z otoškimi venčki okrog vratu sta se na peščeni plaži pod palmo podala na skupno pot. Doma v Sloveniji so na njuno srečo, zdravje in ljubezen tisti večer nazdravljali … Malce
predpriprave za poročno slavje, ki je bilo po cerkvenem poročnem obredu na domačih tleh nekoliko kasneje.
Opravkov s poroko sploh ni
Pomembno je to, da je s pripravo poroke zelo malo opravkov. Še sploh kar zadeva dokumentacijo. Agencija Imperial Travel je zanju uredila vse. Tako doma, kot na Mavriciusu. Tam sta prišla, podpisala tiste papirje in to je bilo to. No, ko smo že pri papirjih … Zagotovo je znamenje sreče, tako kot razbiti kozarec, ampak malce bolj neobičajno, da je Heleni in Tomažu najbrž od vzhičenja uspelo strgati poročni listi. “Pa saj ne veliko, samo malo je bil natrgan, no … “ dodaja Helena. Poročni list so jima en, dva, tri, brez komplikacij zamenjali. Osebje hotela pa jima je tudi pojasnilo, da naj bi bila prva Slovenca, ki sta se v tem hotelu poročila.
Brez besed
Pogrešala nista ničesar in vedno znova se vračamo k agenciji Imperial Travel, saj nihče ne skriva zadovoljstva z njunim izborom. “Vse je bilo tako, kot je treba!” pravi Tomaž. In Helena doda: “Še boljše!” “Vse si si lahko izmislil, dobesedno. Od hotela do datuma in ure poroke. Helena: “Najprej nisem verjela, da je takšna storitev sploh možna in da takšna agencija sploh obstaja. Vsi ljudje so agencijo Imperial Travel tako hvalili, da najprej kar ne verjameš. Vse je točno tako, kot pravijo.“
Ko sta se vrnila domov in obujala spomine, sta vse skupaj doživljala znova. Helena pravi, da je bilo tako, kot bi šla v raj. In Tomaž jo je moral malce opomniti, da sta zdaj doma in da ju ne bo nihče stregel od spredaj in zadaj… Smejimo se, a Helena resno še enkrat poudari svojo trditev: “Ne, res. Enkratno je bilo. Brez besed.”
